Ke mang a amegago
E hlolwa ke eng
Dika t a gona ke dife
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng
Go laola le go alafa Asthma
Bana
Batho ba bagolo
Nka hwetša kae tshedimošo
Batho ba bagolo
Motho yo mogolo o swanetše a diriše lebetlelo la go hemela ka gare ga tshela ka Spacer. Boeletša gape ka morago ga metsotso ye masomepedi go iša go ye masometharo. Ge go sena kaonafalo iša molwetši kliniking goba ngakeng ya kgauswi.
Bana
E fa ngwana sehlare sa Asthma gabedi ka go latelana ka Spacer. Boeletša ka morago ga metsotso ye masomepedi go iša go masometharo ge go nyakega. Ge kimologo ya gona e sa kgotsofatše o ka iša ngwana kliniking goba ngakeng ya kgauswi.
Go laola le go alafa Asthma
Spacers le Bronchodilators di a šomišwa go laola le go kaonafatša Asthma. Bronchodilator ke sehlare seo se šomišwago go nolofatša tshepetšo ya moya go ya maswafong go thibela le mabaka a kotsi kudu ka nako ya ge motho a hlaselwa ke Asthma. Acting bronchodilator e kopana e šoma ka potlako le go fediša tše dingwe tša dika tša bolwetši bjo le go bo kaonafatša.
Spacer goba holding chamber ke setlabela sa go thuša balwetši gore ba kgone go hema gabotse ka go šomiša lebotlelwana la sehlare leo balwetši ba Asthma ba hemelago ka gare. Spacer se ka šomišwa ke balwetši ka moka bao ba nago le bothata bja go hema ka ge se dira gore go be bonolo go bona go šomiša lebotlelwana leo la go hemela ka gare gabonolo. Spacer se ka hwetšagala mafelong a go rekišetšwa gona goba e ka ba selo motho a ka itirelago sona ka gae. Mohlala, lebotlelo la senwamaphodi le ka fetolelwa goba Spacer ge e le gore le ka kgona go dirišetšwa go lota sehlare seo. Mabekere a polystyrene a se šomišwe ka lebaka la gore sehlare ga se kgone go tsenelela ka gare ga polystyrene, ditlamorago tša gona e ba gore molwetši ga a kgone go diriša sehlare sa tekanyetšo.
Go laola Asthma, molwetši (ge e le ngwana) goba motswadi, mohlokomedi goba morutiši o swanetše go tseba:
Tseba ka botlalo mohuta wa sehlare se se šomišwago
Ge e ba go a amogelega gore molwetši a tšee magoto a go thibela bolwetši bjo letšatši ka letšatši
Dika tša ka pela tša hlaselo
Mekgwa ye e swanetšego go dirišwa ge motho a hlasetšwe ke bolwetši bja Asthma
Magato ao motho a swantšego go a tshediša mahlo ka ge a se na mohola. Mohlala, dihlare tša mokgohlwane le tša go amana le go hema
Bohlokwa bja go ikgaoganya le muši wa motšoko goba go itšhidulla
Ge eba go na le motho wa Asthma ka lapeng, o swanetše go netefatša gore legae e ba lefelo la polokego go yena
Se dumelele batho go tsubela goba go gotša mollo ka lapeng
Laola dikhunkhwane tša lerole ka go tloša mmete wa lebatong ka kamoreng ya borobalelo o phuthele materase ka polasetiki, o hlatswe mapai/dikobo tša bošego le digaretene ka meetse a go fiša, gore di bethwe ke moya wo o hlwekilego le mahlasedi a letšatši.
Ntšha diphoofolo tša ka lapeng ka gare ga ntlo goba o se ke wa ruwa diphoofolo tše bjalo ka dikatse ka gae
Go tlaleletša seo:
Ge e le gore motho o hlaselwa ke Asthma ka morago ga go e tšhidulla [itšhidulla], o swanetše go hemela gabedi ka gare ga lebotlelo la sehlare sa Asthma [gabedi] pele o itšhidulla.
Alafiša bolwetši bja go thibana dinko (sinus) le hayfever gore di se feletše di go hloletše/baketše Asthma
Hlokomela dijo tšeo di go hlolelago mathata goba o se di je. Se se ka hlolwa gape ke di-preservatives tše dingwe mo dijong.
Ye ke hlaselo ye šoro yeo e nyakago tharollo ya potlako
E ka thibelwa bjang gona ke dire eng
Thibela
Ge o na le Asthma, o swanetše go šomiša dihlare tša maleba ka dinako tšohle.
Ka nako ye nngwe go a kgonega gore o thibele kgonagalo ya go ka swarwa ke Asthma. Masea a go ba le bolwetši bja Asthma le allergy, se ba beye maemong a latelago e sa le ba bannyane:
Dijo tšeo di ba hlolelago allergy kudu mae le hlapi.
Muši wa motšoko
Marole le dikhunkhwane go hlolwa ke lerole
Dikatse le maphene
Mo dinyakišišong tša maphelo tše di dirilwego ka mo Afrika Borwa, diperesente tše šupa tša banna le tše senyane tša basadi ba dumetše gore ba na le Asthma.
Dika tša gona ke dife
Go gohlola ga go se fele le mafahla a a ngangegilego
Go felelwa ke moya ge o hemela ntle
Go tswinya ga mafahla ge o hema
E hlolwa ke eng
Tsejana ya moya yeo moya wo motho a o hemago e ba le ditwatši gomme ya ruruga, morurugo wo wa hlola go thibana. Se se hlolega lebakeng la nako ye telela. Maemo ao a šorofala ge tšeo di latelago di thoma go bonagala:
Hlaselo ya go fetelwa ka mokgwa wa twatši
Katse, mpša goba mohuta wo mongwe le wo mongwe wa diphoofolo tša go ba le boya
Go itšhidulla goba go dira mošongwana wa go lapiša mmele
Dikhunkhwanyana tša go hlolwa ke lerole materaseng, meseamelong, mmete wa lebatong goba dibapadišweng tša bana tša go dirwa ka mašela
Muši wa motšoko, muši wa mollong ka ntlong
Go fetoga kgafetšakgafetša ga maemo a boso
Lerojana la dipeu tša dibjalo le bjang
Allergy ya dijo kudu mo baneng
Maphene
Go sega goba go lla kudu
Nka hwetša kae tshedimošo
Kliniking ya motseng wa geno goba ngakeng.
Ke mang a amegago
Asthma e swara batho ba bagolo le bana. Gantši balwetši ba Asthma ba na le allergies, hay fever, dišwana letlalong, mahlo a bohloko ao a hlolago ke di allergies tšeo. Asthma e e swara gantši batho bao ba tsenwago ke phefo yeo e fetelago mafahleng gomme ya tšea nako ye telele go tšwa.
